Na področju kemične proizvodnje obstaja izraz, zaradi katerega glavni inženirji ponoči ne spijo: korozija. Močne kisline, močne alkalije, visoke temperature, visoki tlaki in tekoči abrazivni delci-te "kemične pošasti" neusmiljeno razjedajo notranje stene reaktorjev, spoje cevovodov in tesnilne površine ventilov. Nenadno puščanje,-povezano s korozijo, lahko povzroči manjše izgube, kot so zaustavitve proizvodnje in milijonski stroški popravil, ali resne posledice, kot so požari, eksplozije ali izpusti strupenih plinov. Za boj proti koroziji so inženirji razvili rešitve, vključno s steklenimi oblogami, plastičnimi prevlekami in celo dragimi titanovimi zlitinami. Vendar se celo titan izkaže za ranljivega, če je izpostavljen nekaterim zelo jedkim mešanicam kislin. To se je spremenilo z uvedbo cirkonija. V kemični industriji ima cirkonij-zaslužen vzdevek: »neuničljiva kovina«. Skrivnost je v njegovi zaščitni pregradi. Cirkonij sam po sebi ni inerten; je tako reaktiven kot aluminij. Vendar pa njegova sposobnost, da ostane odporen proti koroziji v težkih okoljih, v celoti izhaja iz njegove inherentne zmožnosti takojšnje samo{12}}pasivacije.
Ko je sveža cirkonijeva površina izpostavljena zraku ali oksidativnemu mediju, tudi samo za eno sekundo, hitro reagira s kisikom in tvori gosto, robustno in izolativno plast filma cirkonijevega dioksida. Ta oksidna prevleka je izjemno trpežna; tesno se drži podležeče kovinske površine kot keramični oklep in se ne lušči kot rja.
Hkrati je skoraj popoln: ta film ima večji volumen kot oksidirana kovina in lahko popolnoma blokira vse mikroskopske pore na površini cirkonijevega substrata, s čimer učinkovito prekine kakršno koli pot korozivnim sredstvom (kot so kloridni ioni in vodikovi ioni), da prodrejo navznoter. Ima tudi sposobnost samo{1}}zdravljenja; tudi če je opraskan ali delno poškodovan, izpostavljeni svež cirkonij takoj tvori novo zaščitno plast v zraku ali vodi in ne pušča nobene možnosti korozivnim raztopinam, da bi izkoristile poškodbo.
V koncentrirani klorovodikovi kislini pri temperaturah nad 200 stopinj se velika večina inženirskih kovin-vključno z nerjavnim jeklom in-zlitinami na osnovi niklja-hitro raztopi kot sladkor, ki se raztopi v vroči vodi, kar kaže na vodikovo krhkost ali celo perforacijo. Celo titan, ki ga pogosto imenujejo "morska kovina", je podvržen hudi razpokani koroziji v raztopinah,-ki vsebujejo fluorid, ali visoko{6}}temperaturni razredčeni žveplovi kislini. Cirkonij pa izstopa: pri standardnih atmosferskih pogojih in pri vrelišču ali nižje je njegova stopnja korozije v klorovodikovi kislini zanemarljiva (pod 0,025 mm/leto). Dokazuje izjemno stabilnost v žveplovi kislini, ko so koncentracije pod 70 % in temperature ostanejo pod vreliščem. Proti močnim alkalijam, zlasti v visoko{12}}koncentriranih raztopinah natrijevega hidroksida pri povišanih temperaturah, medtem ko številne kovine razvijejo razpoke zaradi napetostne korozije, cirkonij izkazuje boljšo odpornost proti alkalijam v primerjavi z zlitinami na osnovi niklja-. Zaradi te izjemne vsestranskosti je cirkonij najboljša rešitev za ravnanje s klorovodikovo kislino, žveplovo kislino, dušikovo kislino, organskimi kislinami in različnimi zelo jedkimi mešanimi mediji.
Seveda cirkonij ni poceni. Reakcijska posoda, ki je v celoti izdelana iz cirkonija, lahko stane desetkrat več kot tista, izdelana iz navadnega nerjavečega jekla. Zakaj se torej stroškovno{2}}zavedne kemične tovarne še vedno odločajo za to? Odgovor je v skupnih stroških-življenjskega cikla. Med proizvodnjo organskih kislin, kot so ocetna kislina, akrilna kislina in mravljinčna kislina, lahko raztapljanje sledov kovinskih ionov neposredno zastrupi katalizatorje, kar povzroči razbarvanje izdelka. Brez cirkonija bi bilo treba opremo vsakih nekaj mesecev zaustaviti zaradi zamenjave, kar bi povzročilo izgube proizvodnega časa in stroške katalizatorja, ki so nekajkrat višji od tistih, povezanih s samo opremo. Nasprotno pa ima oprema, ki uporablja cirkonijeve materiale, življenjsko dobo 20–30 let in ne zahteva skoraj nobenega vzdrževanja.
Druga klasična uporaba so toplotni izmenjevalniki. Pri proizvodnji sečnine ali mokrem -postopku rafiniranja fosforne kisline se učinkovitost prenosa toplote močno zmanjša, ko se na stenah hladilne cevi pojavi kamenec ali korozija. Visoka toplotna prevodnost cirkonija v kombinaciji z njegovo izjemno odpornostjo proti koroziji zagotavlja trajno visoko učinkovitost toplotnih izmenjevalnikov in znatno zmanjša porabo energije.
